Bolečine v kolenu so pogosta težava, ki prizadene tako mlade kot starejše ljudi. Lahko so posledica poškodb, degenerativnih sprememb ali preobremenitve. Da bi razumeli, kako si lahko pomagamo pri težavah s kolenom, je pomembno poznati njegovo zgradbo in funkcijo. Zato smo raziskali strokovne članke pri magnetoterapija, ki pišejo od vzrokov za bolečine v kolenu do kdaj je potrebno obiskati zdravnika.
Zgradba kolena
Koleno je izjemno kompleksen sklep, ki potrebuje uravnoteženost med stabilnostjo in gibljivostjo . Vsaka struktura ima svojo pomembno vlogo pri zagotavljanju pravilnega gibanja, absorpciji udarcev in zaščiti pred poškodbami . Če pride do poškodbe katere koli sestavine, se lahko pojavi bolečina, nestabilnost ali omejeno gibanje , kar lahko dolgoročno vodi do resnih težav. Zato je pomembno, da skrbimo za močne mišice, zdravo telesno težo in pravilno gibanje , da zmanjšamo tveganje za obrabo in poškodbe kolena.
Kosti v kolenskem sklepu
V kolenu se stikajo tri glavne kosti , ki tvorijo sklepno površino:
- Stegnenica (femur) je najdaljša in najmočnejša kost v telesu. Zgornji del kolenskega sklepa tvorijo njena dva kondila (zaobljena konca kosti) , ki sta prekrita s sklepnim hrustancem. Ta del kosti prenaša težo telesa in omogoča nemoteno gibanje sklepov.
- Golenica (tibia) predstavlja spodnji del kolena in je glavna nosilna kost spodnjega dela noge. Na njenem zgornjem delu sta sklepni plošči (tibialni platoji) , ki se stikata s stegnico in tvori sklepno površino.
- Pogačica (patela) je majhna trikotna kost na sprednji strani kolena. Njena glavna funkcija je zaščita kolenskega sklepa in povečanje učinkovitosti iztegovanja kolena , saj služi kot vzvod za mišice sprednjega dela stegna.
Meniskus – hrustančne blazinice v kolenu
V kolenskem sklepu se nahajata dve meniskusni blazinici , ki ima ključno vlogo pri stabilizaciji sklepa:
- Notranji meniskus (medialni meniskus) se nahaja na notranji strani kolena in je tesno pritrjen na golenico. Zaradi manjše gibljivosti je bolj podvržen poškodbam, še posebej pri nenadnih zasukih kolen.
- Zunanji meniskus (lateralni meniskus) je nameščen na zunanji strani kolenskega sklepa in je bolj gibljiv, zato so poškodbe manj pogoste.
Meniskus deluje kot amortizer v kolenskem sklepu, saj blaži udarce, upošteva trenje med kostmi ter prispeva k stabilnosti in enakomerni razporeditvi obremenitev .
Kolenske vezi – stabilizatorji kolena
Kolenski sklep podpirajo štiri glavne vezi , ki skrbijo za stabilnost in uporabljajo nenadzorovane premike kosti.
- Sprednja križna vez (ACL – anterior cruciate ligament) se nahaja v sredini kolena in povezuje stegnenico z golenico . Njena glavna naloga je preprečevanje prekomernega premikanja golenice naprej in zagotavljanje stabilnosti pri hitrih spremembah smeri. Poškodba ACL je ena najpogostejših športnih poškodb, saj se lahko pretrga pri nenadnih gibih ali zasukih kolen.
- Zadnji križni vez (PCL – posterior cruciate ligament) se nahaja za sprednjo križno vezjo in povezuje iste kosti, vendar drug premik golenice nazaj . Je močnejša od ACL in se poškoduje redkeje, običajno pri močnih udarcih v sprednji del golenice.
- Notranja stranska vez (MCL – medial collateral ligament) poteka po notranji strani kolena in povezuje stegnenico z golenico. Njena glavna naloga je preprečevanje prekomernega gibanja kolena navznoter ter zagotavljanje stabilnosti pri bočnih silah, ki delujejo na koleno.
- Zunanja stranska vez (LCL – lateral lateral ligament) se nahaja na zunanji strani kolenskega sklepa in povezuje stegnenico z mečnico. Njena naloga je preprečevanje gibanja kolena navzven ter zagotavljanje stranske stabilnosti sklepa.
Te vezi delujejo skupaj, da potrebujejo stabilnost, nadzorovano gibanje in zaščito kolena pred poškodbami .
Sklepni hrustanec
Koleno prekriva sklepni hrustanec , ki je gladka in elastična tkivna prevleka na površinah stegnenice, golenice in zadnje strani pogačice . Hrustanec igra ključno vlogo pri zmanjševanju trenja , omogoča gladko drsenje kosti med seboj in deluje kot naravni blažilec udarcev pri hoji, teku ali skokih. Sčasoma ali zaradi poškodbe lahko hrustanec začne propadati, kar vodi do artroze in zmanjšane gibljivosti sklepa.
Kite in mišice okoli kolena
Koleno ne deluje samostojno, ampak podpira močne mišice , ki so odgovorne za njegovo gibanje in stabilnost.
- Kvadriceps (sprednja stegenska mišica) se nahaja na sprednji strani stegna in je najpomembnejša mišica pri iztegovanju kolena. Preko patelarne kite je povezana s pogačico in golenico. Močan kvadriceps pomaga pri zaščiti kolena pred prekomerno obremenitvijo.
- Zadnje stegenske mišice (hamstrings) se nahajajo na zadnji strani stegna in so odgovorne za upogib kolena ter stabilizacijo sklepa . Če so te mišice prešibke, se poveča tveganje za poškodbe vezi.
- Mečne mišice (gastrocnemius in soleus) se nahajajo na zadnjem delu spodnjega dela noge . Sodelujejo pri upogibanju kolena in pomagajo pri hoji, teku ter skokih.
Ti mišični sklopi delujejo skupaj, da zagotovijo pravilno gibanje kolena, zaščito pred poškodbami in boljše obvladovanje telesnih obremenitev .
Vzroki in simptomi bolečine v kolenu
Bolečine v kolenu so lahko posledica različnih vzrokov, ki vplivajo na hrustanec, vezi, mišice ali kosti. Najpogostejši vzroki vključujejo:
- Poškodbe kolena – poškodbe vezi (nateg, pretrganje križnih vezi), poškodbe meniskusa (raztrganina), zlomi kosti v sklepu ali izpah pogačice. Poškodbe nastanejo zaradi nenadnih gibov, udarcev ali prekomerne sile na sklep.
- Degenerativne bolezni – artroza (obraba hrustanca), osteoartritis, revmatoidni artritis povzročajo postopno propadanje sklepnih struktur in omejeno gibljivost, zaradi nevarnosti omenjenih bolezni na zdravljenje z magnetoterapija pišejo kakšni so znaki artroze, vzroki za nastanek osteoartritisa in omenjajo tudi najpogostejša vprašanja z revmatoidnim artritisom.
- Vnetja – burzitis (vnetje sluznih vrečk), tendinitis (vnetje kit), sinovitis (vnetje sklepne ovojnice) povzročajo otekanje in bolečine v sklepu. Tendinitis, ki je eden najpogostejših vnetij in ga omenjajo v člankih blazina za magnetoterapijo ,poleg vnetij pa razlagajo tudi vzroke in simptome za to vnetje. Najpogosteje prizadene patelarno kito, ki povezuje pogačico z golenico. Povzročajo ga prekomerna obremenitev, ponavljajoči gibi in mikropoškodbe pri športih, kot so tek, košarka in odbojka.
- Preobremenitev – dolgotrajno ponavljanje določenih gibov, intenzivne športne aktivnosti ali prekomerna telesna teža vodijo do preobremenitve sklepa in bolečin.
- Nepravilna telesna drža in biomehanika – napačna hoja, slaba porazdelitev telesne teže in mišično neravnovesje lahko povzročijo bolečine in prekomerno obrabo sklepa.
Simptomi bolečine v kolenu:
- Oteklina in občutljivost na dotik zaradi vnetja ali poškodbe.
- Bolečina pri hoji, upogibanju ali obremenitvi sklepa.
- Občutek nestabilnosti (koleno „klecne“), kar je znak poškodovanih vezi.
- Škripanje, pokanje ali blokada pri gibanju zaradi poškodovanega hrustanca ali meniskusa.
- Togost in zmanjšana gibljivost, predvsem pri artrozi ali vnetjih.
Kako si pomagamo sami doma če imamo bolečine v kolenu?
Bolečine v kolenu lahko blažimo s pravilno nego in prilagoditvijo življenjskega sloga. Odvisno od resnosti simptomov, tako da so različni pristopi učinkoviti pri lajšanju težav.
Magnetna terapija na domu
Za tiste, ki želijo hitrejše okrevanje in lajšanje bolečine doma, je na voljo magnetna terapija , ki deluje na osnovi pulzirajočega elektromagnetnega polja. Ta metoda pomaga pri:
- Zmanjšanju vnetja in bolečine.
- Pospeševanju celjenja poškodovanih vezi, meniskusa ali hrustanca.
- Izboljšanju prekrvavitve in sprostitvi mišic.
Na trgu je mogoče kupiti ali najeti magnetno blazino MAGUS, ki je primerna za različne poškodbe kolena, kot so artroza, poškodbe vezi, meniskusa in vnetja. Magnetna terapija je neboleča, enostavna za uporabo in se lahko izvaja doma brez stranskih učinkov. Magus terapija je narejena v Sloveniji in ima dolgo tradicijo.
Blage bolečine v kolenu
Če bolečine niso hude in ne omejujejo gibanja, lahko z naslednjimi metodami izboljšamo stanje:
- Počitek in zmanjšanje obremenitev – izogibamo se dolgotrajnemu stanju, teku ali dvigovanju težkih predmetov, da kolenu omogočimo regeneracijo.
- Hlajenje (ledeni obkladki) – za zmanjšanje otekline in bolečine po poškodbi (15–20 minut naenkrat, večkrat na dan).
- Kompresija (elastična povoj) – pomaga zmanjšati oteklino in stabilizira sklep.
- Dvignjen položaj noge – izboljša krvni obtok in zmanjša otekanje.
- Blage raztezne in krepilne vaje – krepitev mišic okoli kolena, še posebej kvadricepsa in zadnjih stegenskih mišic, pomaga pri stabilizaciji sklepa.
- Uporaba naravnih protivnetnih sredstev – kurkuma, ingver in ribje olje lahko pomaga pri vnetjih.
Hude bolečine v kolenu
Če bolečine v kolenu postanejo hujše in se ustavijo , je pomembno ukrepati pravočasno, da preprečimo nadaljnje stanje. Prvi korak je obisk zdravnika ali fizioterapevta , ki lahko oceni stanje sklepa in postavi točno diagnozo. Zdravnik bo glede na vzrok bolečine priporočil ustrezno zdravljenje – bodisi konzervativne metode bodisi bolj specializirano terapijo, če je poškodba resnejša.
Pogosto se pri hujših bolečinah predpišejo nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID) , kot sta ibuprofen ali naproksen , ki pomagajo zmanjšati vnetje in olajšati bolečino . Vendar pa dolgotrajna uporaba teh zdravil ni priporočljiva , saj lahko negativno vpliva na želodec in druge organe. Zato je pomembno, da se poleg zdravil posvetimo tudi drugim metodam , kot so fizikalna terapija , raztezne in krepilne vaje ter uporabo ortopedskih pripomočkov.
Operacija kolena – vrste in kdaj je potrebna
Operacija kolena je potrebna, kadar konzervativne metode zdravljenja (fizioterapija, zdravila, vaje) ne prinesejo izboljšanja ali če je poškodba prehuda za naravno celjenje. Glede na vrsto težave so na voljo manj invazivni posegi (kot je artroskopija) ali večji kirurški posegi (kot je popolna zamenjava sklepa).
Artroskopija kolena
Artroskopija je minimalno invaziven kirurški poseg, pri katerem kirurg skozi majhne zareze vstavi artroskop – tanko cev s kamero, ki omogoča pregled in zdravljenje poškodovanih struktur. Postopek omogoča hitro okrevanje in manjše brazgotine v primerjavi s klasično operacijo.
Artroskopija je primerna za:
- Poškodbe meniskusa (raztrganina meniskusa, ki povzroča bolečine in blokado kolena).
- Poškodbe hrustanca, pri katerih se poškodovani del hrustanca gladi ali odstrani.
- Odstranitev prostih sklepnih teles (drobcem kosti ali hrustanca, ki povzročajo bolečine in omejitve gibanja).
- Vnetja v sklepu (sinovitis – vnetje sklepne ovojnice).
Rekonstrukcija križnih vezi
Če pride do popolne pretrganine križne vezi, jo je treba kirurško nadomestiti. Pri rekonstrukciji se uporablja presadek (tetiva iz lastnega telesa ali umetni material), ki nadomesti poškodovano vez.
Rekonstrukcija križne vezi je potrebna pri:
- Popolni pretrganini sprednje križne vezi (ACL), ki povzroča nestabilnost kolena.
- Poškodbah zadnje križne vezi (PCL), ki otežujejo gibanje in hojo.
- Kombiniranih poškodbah vezi in meniskusa, ki zahtevajo stabilizacijo sklepa.
Meniscektomija ali šivanje meniskusa
Meniskus, ki je poškodovan, lahko kirurg zašije (če je poškodba v delu z dobro prekrvavitvijo) ali odstrani poškodovani del (delna meniscektomija). Cilj operacije je ohraniti čim več zdravega meniskusa, saj ta deluje kot naravni blažilec udarcev v sklepu.
Operacija meniskusa se opravi, kadar:
- Raztrganina meniskusa povzroča bolečine, oteklino in blokado sklepa.
- Meniskus ne more zaceliti sam, ker je poškodba v slabo prekrvavljenem delu.
- Omejeno gibanje in bolečina ovirata vsakodnevne aktivnosti.
Osteotomija kolena
Osteotomija je operacija, pri kateri kirurg spremeni položaj kosti, da razbremeni poškodovani del sklepa. Običajno se uporablja pri mlajših bolnikih z začetnimi oblikami artroze ali nepravilno postavitvijo nog (O ali X položaj kolen).
Osteotomija je primerna za:
- Lokalizirano obrabo hrustanca, ko je prizadet le en del sklepa.
- Nepravilno postavitev nog, ki povzroča neenakomerno obremenitev kolena.
- Mlajše bolnike, pri katerih je cilj odložiti popolno zamenjavo kolena.
Endoproteza kolena (popolna ali delna zamenjava sklepa)
Pri hudih oblikah artroze, ko je hrustanec popolnoma obrabljen in koleno povzroča hude bolečine ter omejitve pri gibanju, je potrebna zamenjava sklepa. Kirurg odstrani poškodovane dele kosti in jih nadomesti z umetnimi materiali (kovina, plastika, keramika).
Kdaj se odločiti za operacijo?
Operacija kolena se priporoča, kadar:
- Bolečine postanejo neznosne in omejujejo vsakodnevne aktivnosti.
- Konzervativno zdravljenje (fizioterapija, zdravila, magnetna terapija) ne prinese več izboljšanja.
- Koleno je nestabilno in pogosto klecne, kar otežuje hojo.
- Poškodba je prehuda, da bi se lahko zacelila sama.
V nekaterih primerih lahko pravilna terapija, vaje in krepitev mišic pomagajo odložiti ali celo preprečiti operacijo, vendar pri hudih poškodbah kirurški poseg ostaja edina dolgoročna rešitev. Po operaciji je ključnega pomena rehabilitacija, saj omogoča ponovno vzpostavitev moči in gibljivosti kolena.
